http://www2.arnes.si/~anthropos/anthropos/2012/3_4/02_milcinski.pdf
http://www.potdozdravja.net/meditacija/14-korak/#.VBLH0qO4NzI
http://dhgoriske.blogspot.com/2009/11/kaksno-zvezo-ima-kvantna-mehanika-z.html
http://lkm.fri.uni-lj.si/xaigor/slo/znanduh.htm
http://www.prebujenjezavesti.si/index.php/clanki/104-zavest-kot-hologram-ciste-zavesti
http://sl.netlog.com/__admiral_k__/blog/blogid=748423
ZAVEST IN ŽIVLJENJE
Najprej je bila zavest. Zavest je resnica o obstoju in nosilec življenja. Čim je iskra zavesti prisotna, se okrog te prisotnosti oblikujejo pogoji življenja in življenje se formira. Zavest in življenje sta neločljiva. Življenje je ustvarjalna sila, ki oblikuje sebi samozadostne oblike, s pomočjo katerih se lahko izraža in je gibalo vseh sprememb in s tem razvoja.
Zavest se v polni meri izraža in odraža kot oblika življenja. Življenje se manifestira v najrazličnejših oblikah in to zato, ker so tudi oblike ali stopnje zavesti zelo različne. Popolnejša kot je zavest, ki se manifestira skozi življenje, popolnejše bo življenje, ki je le odraz te zavesti oziroma njene stopnje razvoja.
Življenje je večno in ni je sile, ki bi ga lahko uničilo. Večnost je stanje izvora in vsega kar je iz njega izšlo. Večnost nima nobenega nasprotja, ki bi pomenilo njeno ogroženost, zato ona preprosto je, kot resnica.
Ko se zavest odtegne iz neke forme, se z njo odtegnejo vse tiste sile, ki formo oživljajo. Vedno umre le oblika, nikoli pa zavest, ki se po odtoku iz samostojne forme lahko priključi neki drugi zavesti in se tako podredi skupni obliki delovanja.
Zavest deluje v svojem območju. Njeno delovanje pa se širi navzgor in prav tako tudi navzdol, v območje delovanja drugačne stopnje zavesti. To prehajanje pa je omogočeno zaradi vrat, ki onemogočajo obstoj hermetično zaprtih območij. Če bi bila območja zavesti hermetično zaprta, vpliv višje zavesti na nižjo ne bi bil možen in tudi obratno.
Simboli kot univerzalna govorica lahko vplivajo na to, da se določena vrata območij odpirajo in prav tako tudi zapirajo, ko je to potrebno. Simboli so sprejemniki za zavest. Simbol čisto določene in povsem ustrezne kvalitete lahko v nekem območju na stežaj odpre vrata za kvalitete zavesti, ki jih v danem območju še ni ali pa jih ni v zadostni meri. Tedaj se energija zavesti z višje ravni spusti na nižjo raven v obliki močne luči in presvetli vso tisto temo ali neosveščeno vsebino, ki je prisotna v območju. Ta luč zavesti, ki ji je simbol omogočil vstop, prečisti območje in s tem vzpostavi pogoje, da se informacije za življenje z višje ravni zasidrajo na tej prečiščeni ravni, ki se tako oplemenitena dvigne za stopnjo višje.
Simbol naj bi v tem območju deloval dalj časa in to zato, da se pogoji višje zavesti povsem utrdijo. Če se to dogaja pri človeku, se mora človek prilagoditi novim energijam zavesti. To prilagajanje sproži pri njem možnosti, da povsem ozavesti to spremembo, ki mu prinese nova spoznanja. Če ta spoznanja sprejme, rečemo, da se je njegova zavest razširila. Nove pogoje pa lahko tudi zavrne in tedaj rečemo, da preboj ni uspel. Uspel pa ni zato, ker njegova stopnja zavesti še ni bila primerno zrela za prehod v nekoliko bolj razširjeno zavest.
Ni komentarjev:
Objavite komentar